Ostrešja - predstavitev
Razvoj gradnje je danes tako hiter, da se niti ne zavedamo, kako malo upoštevamo naravo in njene prednosti. Veliko objektov je nesmotrno zasnovanih in energijsko potratnih. Sodobna gradnja in materiali, ki jih uporabljamo, že s svojim procesom pridelave močno onesnažujejo in bremenijo okolje in črpajo neobnovljive naravne vire. Novi objekti so pogosto oblikovani enostransko in po trenutni modi ter zelo grobo posegajo v naraven urbani prostor. Na tak način so seveda zgrajena tudi ostrešja.
Pogosto so energijsko potratni in neekološki. Zadnje čase les spet pridobiva na vrednosti, zaradi svojih na novo odkritih lastnosti in kakovosti. Uporaba lesa temelji na uveljavljanju ekoloških načel. Les je obnovljiv naravni vir, je lahko razgradljiv, ima dolgo življenjsko dobo, je zdrav in lep material. Proizvodnja lesenega gradiva je okolju prijazna. Gradnja lesenih konstrukcij bi morala postati cilj prihodnjega razvoja. Danes imamo veliko znanja, kako se les obdeluje ter pripravi za izgradnjo neke konstrukcije. Z ostalimi gradivi se enakovredno kosa predvsem zaradi izboljšane obdelave in zaščite lesa ter hitrega razvoja industrije lepil. Glede na to, da je streha zgornji zaščitni del zgradbe, mora, podobno kot fasada, varovati objekt pred zunanjimi vplivi atmosfere, predvsem padavin v vseh oblikah.
Pred obnovo ostrešja oziroma ureditvijo mansardnega stanovanja je prav, da se predhodno poučimo z nekaj osnovami ostrešja. Le tako se lahko izognemo številnim težavam, ki bi jih storili med časom gradnje oziroma obnove. Strehe pokrivajo zgradbe in jih varujejo pred vremenskimi vplivi, to je pred padavinami, vetrom, mrazom in vročino. Ločimo nosilne elemente in kritino. Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije in kritine. Nosilna konstrukcija je v večini primerov lesena, čeprav najdemo tudi betonske in jeklene, a redkeje pri individualni gradnji.
Naloga strehe je, da vodo po najkrajši poti odvaja z zgradbe ter da njena površina prevzame vse njene škodljive vplive. Glavni deli ostrešja poveznika so lege in škarniki ali šperovci, ki jih oblikujemo glede na gradivo, to je lahko les, jeklo ali ojačani beton, na strešni naklon, na obliko ter težo kritine in obremenitev. Za stanovanjske zgradbe uporabljamo navadno škarnike z nosilno dolžino4 min medsebojno razdaljo 0,8 -1,0 m. Strešni naklon ostrešja je dostikrat predpisan z zakonskimi določili, sicer je pa odvisen od lastnosti kritine in od načina kritja.
Lesena ostrešja so lahko z vešali ali brez njih. Strešna vešala sestojijo iz leg in iz nanje postavljenih škarnikov. Škarniki učinkujejo kot prosto ležeči, previsni in kontinuirani nosilci oziroma tramovi, ki so obremenjeni predvsem na upogib. Strešne lege so pritrjene v določenih razdaljah na veznikih, poleg tega pa morajo biti ojačene v vzdolžni smeri in v prečni smeri. Nenapisano pravilo veli, da manjša so ostrešja, manjše razpetine so med škarniki. Za majhne razpetine zadoščajo ostrešja brez vešal, pri večjih razpetinah pa povežemo okvire z enim ali več prečniki. Ti prečniki so lahko pomični ali nepomični.
Za izračun strešne konstrukcije ostrešja moramo upoštevati njeno lastno težo, težo snega, veter in pohodno obtežbo. Lastna teža sestoji iz teže kritine, teže škarnikov, leg in veznikov in učinkuje navpično. Teža snega učinkuje navpično in je odvisna od strešnega naklona. Veter obremenjuje streho pravokotno na ploskev, prometna obtežba pa je usmerjena navpično.
Ostrešja si oglejte v Galeriji.
